Lepo pozdravljeni, moje ime je Brigita Chuuya Jezeršek in sem študentka zadnjega letnika doktorskega programa (Univerza v Ljubljani). Za namen doktorske disertacije delam raziskavo o ranljivosti po smrti ljubljene osebe in z njo povezanih dejavnikih v procesu žalovanja. Za uspešno opravljeno delo bi potrebovala tudi Vašo pomoč.
Kljub temu, da se zdi tematika
izgube ljubljene osebe nekaj, česar se najraje ne bi dotaknili, pa je smrt
nekaj, s čimer se bomo v svojem življenju soočili slej kot prej prav vsi.
Za raziskavo potrebujem:
udeleženke ženskega spola, ki so stare med 30 in 60 let
in so v svojem življenju že doživele izkušnjo smrti zakonca/partnerja,
ki je umrl zaradi bolezni. Od smrti zakonca/partnerja pa je
minilo 1,5 leto do 5 let.
K izpolnjevanju ste prav
tako povabljene vse, ki imate izkušnjo smrti svojega partnerja.
Zelo bom vesela Vašega
sodelovanja, prav tako pa boste s svojim sodelovanjem omogočile, da bomo z
ugotovitvami raziskave lahko pomagali ženskam, ki so izgubile svoje
partnerje/zakonce. Ugotovili bomo, kateri so tisti dejavniki, ki se v večji
meri povezujejo z manjšo stopnjo ranljivosti po smrti zakonca/partnerja. S tem
bomo dobili večji uvid v to, katere dejavnike krepiti, da bodo posamezniki po
smrti zakonca/partnerja manj ranljivi in s tem manj izpostavljeni zapletom,
povezanim z izgubo in žalovanjem.
Hvala za vaše sodelovanje,
Brigita Chuuya Jezeršek
(Če imate kakršnokoli vprašanje v povezavi z raziskavo, mi lahko pišete na: info@brigitachuuya.si)
Za dostop do ankete lahko poskenirate QR kodo:
Povabilo je objavljeno tudi na spletni strani zalovanje.si.
Teme
o izgubah, o smrti in žalovanju so velikokrat umaknjene iz pogovorov. Ne samo iz
privatnih pogovorov, ampak tudi iz medijskega prostora. Lahko bi
rekli, da predstavljajo tabu temo. Kljub temu, da bi želeli ubežati
koncu življenja, pa je smrt poleg rojstva edina gotova prelomnica,
ki se bo zagotovo zgodila v našem življenju. Tudi če bi se želeli,
se ne moremo izogniti svoji smrti ali smrti svojih bližnjih.
Nekateri ljudje se s tem soočajo dobro, drugi manj. S smrtjo pride
proces žalovanja, ki je naraven proces in zahteva svoj čas.
Predstavlja notranji boj, notranje trpljenje, ko nam je nekaj
odvzeto. Žalovanje za izgubo ljubljene osebe nam predstavlja enega
izmed največjih izzivov. Poleg smrti žalovanje nastopi še v drugih
okoliščinah, saj tudi druge izgube sprožijo žalost ob izgubi.
Žalovanje se lahko pojavi tudi, ko izgubite službo, imetje,
dragoceno prijateljstvo, prekinete partnerski odnos, ob ločitvi,
težki bolezni ali drugi izgubi zdravja, splavu, izgubi finančne
stabilnosti, smrti hišnega ljubljenčka, upokojitvi, prodaji
družinskega doma in še bi lahko naštevali. Če vam je oseba,
odnos, žival ali karkoli drugega pomembno in to izgubite, je
normalno, da ob izgubi doživljate žalost.
Žalovanje je potrebno,
saj si bomo v nasprotnem primeru izgubo težko osmislili. To je čas,
ki je zahteven, saj se soočamo z razburkanim morjem raznih stanj,
čutenj in občutkov. Vse od šoka, zanikanja, strahu, globoke
žalosti, jeze, besa pa do krivde. Pri žalovanju ni enotnega
pravila. Ta proces je zelo oseben in individualen. Žalovanje ni
predvidljivo, ni linearno. Ima nepredvidljive padce in vzpone. Po
enem letu lahko še vedno doživljamo, kot da se je izguba zgodila
včeraj. Tudi ni pravega ali napačnega načina, v vsakem primeru pa
žalovanje zahteva svoj čas. Čeprav bi si želeli, tukaj ni
bližnjic. Ne moremo prehitevati ali goljuvati, proces poteka
postopoma. Žalovanje je odvisno od različnih dejavnikov. Od vašega
stila obvladovanja dogodkov, načina spoprijemanja s stresom, vere,
vaše osebnosti, kako velika je bila izguba… Pri mnogih traja
žalovanje po izgubi ljubljene osebe približno 2 leti, lahko pa je
tudi krajše ali daljše.
Žalovanje.
Osebam,
ki so izgubile ljubljeno osebo je velikokrat težko, saj je občutek,
kot da ne smejo spregovoriti in govoriti o pokojnem partnerju,
prijatelju, sorodniku. Da je to tema, ki bi druge obremenjevala, kjer
ne bi mogli deliti svojih občutkov ali bi bili ob tem obsojeni.
Žalujoča oseba ne bi smela občutiti občutke krivde, če v
pogovoru omeni osebo, ki jo je izgubila. Ne glede na to so odzivi
drugih ena izmed najtežjih stvari, s katero se morajo žalujoči
soočiti. Večina ljudi bi se želela izogniti takšnim pogovorom in
ob tem izvaja (nenamerne) pritiske. Pričakovanje je, da je potrebno
hitro okrevati in takoj nadaljevati z življenjem. Ljudje velikokrat
domnevajo namesto vas, kaj bi morali storiti.
Nekaj MITOV o žalovanju:
1. Če ignorirate občutke in misli, bo bolečina hitreje izginila.
Resnica: Kratkoročno lahko imate občutek, da bo prezrtje pomagalo. Zagotovo pa to ni funkcionalno. V primeru ignoriranja in potlačitve vaše bolečine in težkih občutkov se bo stanje na dolgi rok poslabšalo. Potrebno se je soočiti z vsemi čutenji, ki pridejo na plan. Spoprijemanje vodi k olajšanju.
2. Solze so znak, ki pokažejo vašo bolečino.
Resnica: Ponavadi so solze odziv, ki je pričakovan ob izgubi. Ne pomeni pa, da so edini odziv. Tako kot je žalovanje zelo oseben in individualen proces, je tudi odziv na izgubo odvisen od posameznika. Bolečino ljudje izrazijo na različne načine in tudi v drugačnem časovnem intervalu.
3. Če se začnete zopet veseliti in nadaljujete z življenjem, pomeni, da ste preboleli izgubo.
Resnica: Sprejeti, ni enako kot pozabiti. Nadaljevati z življenjem, ustvariti si nekaj novega, ne pomeni, da ste pozabili na ljubljeno osebo. Lahko nadaljujete z življenjem in kljub temu ohranite spomin na nekoga, ki vam je bil dragocen.
4. Žalovanje žensk je težje in bolj intenzivno od žalovanja moških.
Resnica:
Žalovanje je zelo osebna izkušnja. Če ženske bolj izrazijo
žalost, to ne pomeni, da doživljajo žalovanje bolj intenzivno kot
moški. Izguba prizadane človeka ne glede na dejavnike (spol,
starost, versko pripadnost…).
Žalovanje
zahteva svoj čas in počasi spoznavate drugačnost življenja brez
ljubljene osebe. Bodite sočutni do sebe in ne pritiskajte nase.
Vzemite si čas in prostor, ki ga vi potrebujete za žalovanje.
Vabljeni, da mi vaše vprašanje, komentar ali povpraševanje za terapijo pošljete na elektronsko pošto: info@brigitachuuya.si Ali me pokličete na telefonsko številko: 069 903 100.