Teme o izgubah, o smrti in žalovanju so velikokrat umaknjene iz pogovorov. Ne samo iz privatnih pogovorov, ampak tudi iz medijskega prostora. Lahko bi rekli, da predstavljajo tabu temo. Kljub temu, da bi želeli ubežati koncu življenja, pa je smrt poleg rojstva edina gotova prelomnica, ki se bo zagotovo zgodila v našem življenju. Tudi če bi se želeli, se ne moremo izogniti svoji smrti ali smrti svojih bližnjih. Nekateri ljudje se s tem soočajo dobro, drugi manj. S smrtjo pride proces žalovanja, ki je naraven proces in zahteva svoj čas. Predstavlja notranji boj, notranje trpljenje, ko nam je nekaj odvzeto. Žalovanje za izgubo ljubljene osebe nam predstavlja enega izmed največjih izzivov. Poleg smrti žalovanje nastopi še v drugih okoliščinah, saj tudi druge izgube sprožijo žalost ob izgubi. Žalovanje se lahko pojavi tudi, ko izgubite službo, imetje, dragoceno prijateljstvo, prekinete partnerski odnos, ob ločitvi, težki bolezni ali drugi izgubi zdravja, splavu, izgubi finančne stabilnosti, smrti hišnega ljubljenčka, upokojitvi, prodaji družinskega doma in še bi lahko naštevali. Če vam je oseba, odnos, žival ali karkoli drugega pomembno in to izgubite, je normalno, da ob izgubi doživljate žalost.
Žalovanje je potrebno, saj si bomo v nasprotnem primeru izgubo težko osmislili. To je čas, ki je zahteven, saj se soočamo z razburkanim morjem raznih stanj, čutenj in občutkov. Vse od šoka, zanikanja, strahu, globoke žalosti, jeze, besa pa do krivde. Pri žalovanju ni enotnega pravila. Ta proces je zelo oseben in individualen. Žalovanje ni predvidljivo, ni linearno. Ima nepredvidljive padce in vzpone. Po enem letu lahko še vedno doživljamo, kot da se je izguba zgodila včeraj. Tudi ni pravega ali napačnega načina, v vsakem primeru pa žalovanje zahteva svoj čas. Čeprav bi si želeli, tukaj ni bližnjic. Ne moremo prehitevati ali goljuvati, proces poteka postopoma. Žalovanje je odvisno od različnih dejavnikov. Od vašega stila obvladovanja dogodkov, načina spoprijemanja s stresom, vere, vaše osebnosti, kako velika je bila izguba… Pri mnogih traja žalovanje po izgubi ljubljene osebe približno 2 leti, lahko pa je tudi krajše ali daljše.
Osebam, ki so izgubile ljubljeno osebo je velikokrat težko, saj je občutek, kot da ne smejo spregovoriti in govoriti o pokojnem partnerju, prijatelju, sorodniku. Da je to tema, ki bi druge obremenjevala, kjer ne bi mogli deliti svojih občutkov ali bi bili ob tem obsojeni. Žalujoča oseba ne bi smela občutiti občutke krivde, če v pogovoru omeni osebo, ki jo je izgubila. Ne glede na to so odzivi drugih ena izmed najtežjih stvari, s katero se morajo žalujoči soočiti. Večina ljudi bi se želela izogniti takšnim pogovorom in ob tem izvaja (nenamerne) pritiske. Pričakovanje je, da je potrebno hitro okrevati in takoj nadaljevati z življenjem. Ljudje velikokrat domnevajo namesto vas, kaj bi morali storiti.
Nekaj MITOV o žalovanju:
1. Če ignorirate občutke in misli, bo bolečina hitreje izginila.
Resnica: Kratkoročno lahko imate občutek, da bo prezrtje pomagalo. Zagotovo pa to ni funkcionalno. V primeru ignoriranja in potlačitve vaše bolečine in težkih občutkov se bo stanje na dolgi rok poslabšalo. Potrebno se je soočiti z vsemi čutenji, ki pridejo na plan. Spoprijemanje vodi k olajšanju.
2. Solze so znak, ki pokažejo vašo bolečino.
Resnica: Ponavadi so solze odziv, ki je pričakovan ob izgubi. Ne pomeni pa, da so edini odziv. Tako kot je žalovanje zelo oseben in individualen proces, je tudi odziv na izgubo odvisen od posameznika. Bolečino ljudje izrazijo na različne načine in tudi v drugačnem časovnem intervalu.
3. Če se začnete zopet veseliti in nadaljujete z življenjem, pomeni, da ste preboleli izgubo.
Resnica: Sprejeti, ni enako kot pozabiti. Nadaljevati z življenjem, ustvariti si nekaj novega, ne pomeni, da ste pozabili na ljubljeno osebo. Lahko nadaljujete z življenjem in kljub temu ohranite spomin na nekoga, ki vam je bil dragocen.
4. Žalovanje žensk je težje in bolj intenzivno od žalovanja moških.
Resnica: Žalovanje je zelo osebna izkušnja. Če ženske bolj izrazijo žalost, to ne pomeni, da doživljajo žalovanje bolj intenzivno kot moški. Izguba prizadane človeka ne glede na dejavnike (spol, starost, versko pripadnost…).
Žalovanje zahteva svoj čas in počasi spoznavate drugačnost življenja brez ljubljene osebe. Bodite sočutni do sebe in ne pritiskajte nase. Vzemite si čas in prostor, ki ga vi potrebujete za žalovanje.
Vabljeni, da mi vaše vprašanje, komentar ali povpraševanje
za terapijo pošljete na elektronsko pošto: info@brigitachuuya.si
Ali me pokličete na telefonsko številko: 069 903 100.